Navigacija | Airride in moja izkušnja montaže (s kar precej slikami)

Timi

Lilypie 1st Birthday Ticker

Med nami (ali pa tudi ne)

tracker

A must see

Dogodek Superbowl XLII se je zgodil 10 leti 141 dneva 4 uri 6 min 23 sekundi nazaj

Zadnje objave

Airride in moja izkušnja montaže (s kar precej slikami)

Tole sem sicer napisal že pred uffff še pa još časa tako da ga za sedaj samo prilepim tu. Gre pa se za sestavek o komplet nabavi in montaži prvega slovenskega airride sistema.

Kako se je začelo?

Ideja je bila v glavi že odkar sem zmontiral Rieger body kit. Težava je bila v dostopu do garaže. Če sem natančen sem vhod vsakič pometel saj mi je že najmanjši kamenček povzročil par cm dolge praske tako po odbijaču kot tudi po ploščicah. Tako je stanje serijskega avta ob uvozu v garažo

tu pa stanje z novim odbijačem

No in ker tako nikakor ni šlo naprej sem začel gledati za rešitvami. Najprej sem se seveda ogrel za gewinde. Pač sam sistem nastavljanja višine mi je ustrezal saj nisem hotel imeti traktorskega avta na račun uvoza v garažo. Vendar me je motil predvsem dolgotrajni postopek nastavitve višine (kolo dol, štetje navojev,…). Tako da sem to idejo kmalu opustil. Sedaj je bil na vrsti alternativni sistem = airride. Sistem mi je bil znan že od prej ko sem pregledoval razne strani ter proizvajalce. V Nemčiji je tako proizvajalec G.a.s. (nima veze z našim klubom :D ) ali German Airride System znan kot tudi Bavaria tuning. Kmalu smo bili v kontaktu vendar je bila prva ovira cena. Cena kompleta se je gibala blizu 3000€ brez poštnine (dodatnih nekaj 100€). Druga ovira je bila sama hitrost sistema. Kompresor je malo podhranjen ter tudi velikost zračnega tanka je milo rečeno bolj boga. Sicer imajo na voljo tudi nadgraditve vendar po zelo zasoljenih cenah. Največji + je bil ta, da je bila možnost dobiti Tüv certifikat. Vendar take cene tudi ta certifikat ni vreden. Tako da sem iskal naprej. Naslednji je bil zopet nemški proizvajalec HPS. Zgodba podobna kot pri G.a.s. –u le da je bila cena tu čez 3000€ za osnovni paket. Ker sem ugotovil da so cene v EU zasoljene sem začel iskati po ZDA. Tako sem naletel na proizvajalca Chassis Tech oz. Airbagit . Ob pogledu na cene sem takoj ugotovil da so cene 3x nižje kot za ekvivalenten sistem v EU. Tako sem takoj vzpostavil kontakt ter se začel dodatno izobraževati preko raznih forumov. Po svetovanju v podjetju smo prišli do naslednjega setupa: 5 galonski tank, ¾ hp kompresor , 3/8 4 smerni zračni ventili, spredaj celindri, zadaj zračne vreče, digitalni števci za pritisk ter brezžični daljinec. Cena z poštnino je bila 2000 $. Vmes so mi predlagali, naj povprašam tudi njihove evropske dobavitelje. Tako sem povprašal njihove podružnice v Nemčiji, Avstriji, Švici, Nizozemski, … vendar nikakor niso prišli pod ceno 2700€ z poštnino. Tako da je padla odločitev o naročanju iz Amerike. Stvar se je potem malo zapletla z carino. Namreč naši vrli cariniki so mi 3x ocarinili cel kit. Celotni paket je prišel namreč v 3h paketih zaradi nižje poštnine. In naši so veselo 3x carinili polno vrednost celotnega kita pri vsakem paketu. Anyhow stvar je bila doma v začetku septembra 2004.

Potem pa se je začel mučni postopek montaže. Najprej seveda je bilo potrebno ugotoviti kaj gre kam. To sem naredil nekaj sam, nekaj z pomočjo priloženih navodil, večino pa preko e-mail kontaktov. Malo se je zavleklo, ker sem jaz sestavljal večino čez dan ko je v Ameriki noč. Tako sem za vsako težavo moral čakati do 10-ih zvečer in potem vprašati čim več da sem zjutraj oz. čez dan lahko kaj naredil. Sestavit je bilo namreč potrebno kar veliko. Za namig: vsak airvalve ima 2 releja, ki jih je potrebno razstaviti ter potem nanj priključiti + in – žici ter potem vse to sestaviti nazaj. Zraven je potrebno dodati še air–in dovod in air-out izhod matice ter z plombami zapreti nepotrebne (vsaj pri meni ker nimam 2h virov zraka) izhode in vhode ter pravilno priklopiti filter. Skratka zamudno opravilo sploh če tako stvar prvič vidiš in držiš v roki. Takole zgleda sestavljen airvalve:

Ko sem zmontiral vse airvalve sem opazil da je nekaj malo priloženih cevi, cevi za povezavo kompresorja z zračnim tankom so pa bile zame neprimerne. Kaj sedaj… K sreči mi je na pomoč priskočil sestrin fant Jaka. Tako sem »odkril« trgovino Prit na Cesti dveh cesarjev. Tam sem preživel ogromno časa saj sem hodil sem ter tja po nove cevi, menjat konektorje,…Problem je ker imajo Američani drugačen metrični sistem. Oni imajo zunanji fi cevi 9,5 mm, pri nas se pa dobi le 9 ali pa 10. Tako sem moral za uspešno priključitev kupiti 10 mm cevi. Ker sem bil »pameten« sem hotel cev z šmergl papirjem pobrusiti za tistega 0,5mm da bo pasalo. Velika napaka kar sem ugotovil kasneje (bom o temu še pisal). Kupil sem tudi rele (tu mi je zopet z štromarskimi nasveti pomagal Jaka) ker je potreben za pravočasen izklop kompresorja (signal dobi pri 130 psi preko pressure switch-a). Ker nisem želel kompresorja imeti non stop pod napetostjo sva naredila shemo, po kateri lahko z stikalom izklopim napajanje. Dokupit sem moral tudi power kabel + 40 ampersko varovalko (ena 40 amperska je že bila priložena vendar… o tem tudi pozneje).

In začela se je dejanska montaža. Stanje pred montažo

Najprej je bilo potrebno it kupit les. Rabil sem les, na katerega se bo vse montiralo (lahko bi na vse na vezno steno prišraufal samo štrom + ogromno pleha ne gre ravno dobro skupaj. Izbral sem 1.2 cm debelo vezano plato (priznam pozabil sem točno debelino tko da možno da je 1,5 cm). Moral sem še kupiti plato za poden. Tu sem izbral 0,5cm debelo vezano plato (kasneje ugotovil da je to mnogo premalo debelo) ki sem jo uporabil tudi za poden pri ojačevalcih. Stenski del sem izrezal po original zaščiti (taka siva je se vidi pri sliki pred montažo), poden pa malo na blef ker je original rahlo neprijazen za prerisovat :D .

Izrezana vezna stena zgleda tako nekako:

Seveda jo je bilo potrebno še pritrditi na plehnato vezno steno ki je bila v takem stanju

(tule se vidi tudi nosilec za kompresor)

Ker sem bil spet pameten sem kupil le 3cm dolge M6 šraufe (kmečka logika => če je plata 1,5 cm + pleh 0,2 cm bo to več kot preveč…). In ko sem prišel domov sem se lahko samo obrnil… Rabil sem 4cm dolge ker plehna vezna stena ni glih ravna kokr se vidi na sliki zgoraj. No glavno je da nam je ratalo vse pritrditi. Potem je bil na vrsti zračni tank. Zopet na obisk v Merkur (dobro da je blizu :D ) po daljše šraufe… Sedaj sem vzel predolge ampak se nisem ravno pritoževal… Sama montaža je pasje težka. Fora je ker je prostora v prtljažniku za max. 2 (vidi sliko of 2 horses asses aka. Aly in Brain :D s tem da pol nič ne moreta narediti ker sta si v napoto. 1 mora biti pa še v notranjosti avta ter držati delati na vezni steni… Nakonc smo tako naredil da je šlo (v drugem poizkusu :D ).

Potem je bil na vrsti kompresor. Kam ga pritrdit? V poden nisem hotel vrtati ker nisem čisto prepričan kje se začne tank. Padla je komanda : Naredil bomo svoje nosilce! Spet sprehod v Merkur po železo za nosilce. Še sedaj ne vem zakaj smo vzel železo in ne aluminija ampak ok. Spet doma najprej naredit obliko, probat na suho, označit luknje in začet vrtat. In 3 svedre in ogromno smeha kasneje so bili nosilci narejeni.

Ampak spet težava. Pleh na pleh ropota (logično). Spet odhod tokrat v Astro. Nakup 3cm debele gume ki bo ublažila tresljaje. Sledila je montaža in sicer tako, da ne popraskaš celega zračnega tanka. Z malo sreče nam je ratalo brez prask.

Sledilo je še montaža airvalvov. Tu je bila zopet štorija. Najprej sem izračunal da rabim 8cm dolge šraufe. Pridem domov. Jih vstavim in ugotovim da so prekratki. Spet v Merkurja (takrat sem bil že kar vesel da sem vsakič dal Merkurjevo kartico da sem vsaj nekaj nazaj dobil :D ) kupit 10cm dolge šraufe. Pridem domov in ugotovim da lahko privijem le po 1 šrauf na komplet airvalvov . To pomeni da so se ventili vrteli okoli in niso bili fiksni. Spet v Merkur. Po dolžino 12 cm. Te pa so bili dovolj dolgi tako da so bili sedaj tudi airvalvi pritrjeni. (slike so se izgubile neznano kam) Vmes sem delal še druge stvari. Napeljat je bilo potrebno power kabel, cevi za merjenje pritiska (takole pripravljene:

, napeljat vse – kable od airvalvov do karoserije, +-e pa do controlerja od daljinca. Naredit sem moral tudi okvirček, ki je držal oba števca na strani ter števec za temperaturo olja na sredini. Tako sem po dolgem času (od osnovne šole in izdelave čolna in jadrnice) začel uporabljati poliester. Najprej sem se malo pozanimal kaj sploh rabim, kak je postopek, dobil uporaben nasvet od tu in tam itd. Nabavil sem si pač osnovni kit in začel ustvarjat. Postopka ne bom razlagal ampak so za to na voljo slike.

Pri sami montaži števcev sem imel malo težav ker okvirček nikakor ni hotel stati naravnost. Ampak mi je tudi to uspelo z uporabo dobrih starih vezic. Seveda sem pozabil na teflon pri montaži kar me je teplo po glavi kasneje. Cevi je bilo seveda pripeljati še do primernega mesta in za povečanje odprtine je bila najbolj uporabna baterijska fleksarica. Vonj po žgoči plastiki je premamil ulico bolj kot če bi pekel kruh doma :D .

takole pa je končni rezultat po barvanju in vezvi

Sledil je še predzadnji korak = povezava cevi od zračnega tanka do ventilov. Pritok je potrebno 3x razdeliti da dobiš 4 + izmeriti vse priključke da se cevi ne zapletajo. Tu je šlo brez problemov. Zadnja faza je bila priključitev kompresorja ter +-a od kontrolerja. Brez posebnosti. Sledi test : Kompresor zaropota, tank se polni, rahlo puščanje rešim z boljšo pritrditvijo cevi. Preizkusim airvalve. Zaropotajo vendar brez izpiha zraka. WFT? Kaj je sedaj narobe? Pritisnem še izpust in zgodi se vpih. Ok zamenjani kabli kar je pomenilo ugotoviti točno katere kable zamenjati od 8ih. Rešeno dokaj hitro brez velikih razdiranj vsega skupaj.

Konec montaže!! (NOT!). Sledi montaža samega podvozja v novembru. Pri prijatelju Robi-ju se vse zmenimo, pregledamo in začnemo najprej zadaj. Najprej razdiranje originala. Dokaj hitro. Sledi montaža airbagov. Brez problemov. Sledi poteg cevi do airbagov in priključitev. Malo se zavleče ker je potrebno zaščititi cevi pred obrabo pri prehodu v notranjost.

ni glih naveč slikic ker sem pozabil fotko doma in sem to kasneje slikal. Čez čas je bilo vse priključeno in sledi test. Pritisnem gumb in vreče se napihnejo! Uspeh! Ker je bila ura že pozna greva z punco domov le z zadaj nastavljivim vzmetenjem. Takoj ko sem se začel peljati sem opazil da pritisk vztrajno pada. Do doma se pripeljeva ob stalnem popravljanjem pritiska in z tem višine. Seveda sva hitro ugotovila težavo. Zgoraj omenjeno pozabljena uporaba teflona! Med moškim in ženskim delom priključka je namreč veselo puščalo. Zjutraj zopet razdrem števce ter vse poteflonam in po mukah zopet sestavim nazaj. Naslednji dan se zopet odpravim na obisk h Robi-ju. Zopet sledi demontaža original amortizerja. Spredaj se malo bolj zaplete saj je potrebno izvrtati tudi extra luknje za pritrditev celindra. Po malo merjenja ter vrtanja je tudi to urejeno.

Sledi sama montaža celindra na karoserijo. Brez težav. Cevi potegneva tako, da so v celoti skrite pod plastično zaščito podvozja. A pri priklopu narediva usodno napako. Cev priklopiva na napačni port. Celinder ima namreč 2 porta air in in air exhaust. Po domače pritok zraka in »dihalni« del. Dihalni del namreč skrbi da ima odvečni zrak kam oditi ko prideš na grbino. In sedaj ko sva priključila se avto ni dvignil. Večja težava kot to je pa bila visoko zgoraj omenjeno brušenje cevi. Namreč ugotovil sem da je tako cev nemogoče pobrusiti tako, da ne bo puščanja. Seveda je pritisk non stop padal (nekje v 30 sekundah je padel iz 130 PSI na 0). Rešili smo tako da sem ga priklopil direktno na airvalve in tako odklopil števce za merjenje pritiska. Ampak težava z napačnim portom je še vedno ostajala. Seveda bi lahko uporabil tudi tak port vendar bi rabil za uspešno delovanje vakum in ne pritiska. Zopet smo zaključili za tisti dan in se brez avta odpravil domov. Naslednji dan zopet v Prit po ventile pravilnih velikosti in nove cevi .Prejšnje smo namreč skrajšali na pravo dolžino za exhaust port (spodaj) , in port je pa zgoraj. Tako je zmanjkal cca. 1 meter cevi. Z novimi cevmi in ventili se zopet opogumljeno odpravim h Robiju. Ker sva bila zdej še prava profija sva imela vse skupaj sestavljeno v kakih 2h urah (je potrebno prekratko cev, ki je bila lepo skrita odstranit in zopet skriti daljšo cev).

Spustimo avto na tla, prej ga nafilam da je na pravi višini in ga spusitmo iz dvigala. Takoj šok… avto je na polno dvignjen še vedno ene 7cm od tal… To je obupno nizko in tako nizko, da sploh nisem prišel dol iz dvigala. Po mal gledanja ugotovim da je težava v jeklenem nosilcu, ki skrbi za višino ter služi podaljšek in pričvrstitveni del premikajočega dela celindra. Rečem dobro se bom pač tako nizko odpeljal domov… Takrat tega seveda nisem vedel ampak avto, ko je na svoji max višini rata tako trd, da dobesedno čutiš vsak kamenček. Mislim, da sem tudi takrat rahlo pokrivil sprednji platišči ampak to nisem čisto ziher. takole je bilo natleh in pa čisto nazvgor po hudih mukah da sem ga sploh lahko tako visoko dvignil.

Sedaj je bilo potrebno najti rešitev. H sreči je bil tisti večer na obisku družinski prijatelj, ki se ukvarja z varjenjem. Po hitrem postopku se zmeniva da mi do jutri naredi nov nosilec z takim in takim navojem. Spet je logično da ni šlo vse tako kot more it in smo malo pretiravali pri višini nosilca. (kar sem spet ugotovil šele ko je bilo vse zmonitrano). Takole zgleda novi nosilec:

No drugi dan grem po nosilce in kasneje na premontažo nosilcev. Ko sem prevzel nosilce mi je ta družinski prijatelj povedal, da je imel težave z navojem. Spet američani in njihov drugačen sistem. Navoj je z enim čudnim korakom ki se ga pri nas ne uporablja. Tako da tisti dan nismo zmontirali nosilca ker sem mogel iti (po Robijevih napotkih) h nekemu majstru, ki obvlada vse to vrtanje navojev. No ob enem pogledu takoj ugotovi da on nima take vrezne glave ampak da ga lahko z enim nožkom or something naredi. Rečem ok ni važno samo da bo navoj prav in da bo naslednji dan končano. Rečeno storjeno in naslednji dan se pred montažo zopet oglasim pri temu gospodu. Navoji fertik, pravi da ni mogel iti globje kot 3 cm ampak to je že ogromno ker je itak navoj na celindru dolg le ene 3. Sledi ponovna montaža (o tem kako težko je spraviti 7cm visok avto na dvigalo raje ne govorim). To je zelo hitro ker se dobesedno odšraufa le 1 vijak in eno matico. No ko je vse narejeno avto na tla. Višina je kul. Se odpeljem stran od dvigala in probam spustit avto in avto pade za ene 2 cm… Ok kaj je zdaj narobe. Itak. Predolg nosilec. Zakon… Nič se odpeljem domov in hitro pokličem švasmojstra da naj mi naredi za 6cm krajši nosilec. Ker je imel malo gužve se ta drugi nosilec zavleče čez par dni, jaz pa se vmes vozim na taki visokem setupu.Vmes še porihtam nekaj tehničnih težav z puščanjem. Ko je nosilec končan, zopet h navoj mojstru. Tudi kle malo gužve in tudi tu čakam 3 dni. No po kakem tednu je vse končano in zopet na premontažo. Postopek že znan tako da po kaki urici vzmetenje deluje tako kot more. KONČNO!!!! Odpeljem se ves nasmejan roti sončnemu zahodu in živim veselo dolgo po tem. Konec.

  • Share/Bookmark
 

Zapisal-a maky v 24.09.2007 ob 21:02 pod Avto in z njim povezani dogodki, miks

Fetalij W. Tyschew

fak :D koliko enega jebanja s tem vzmetenjem :lol: ampak važno, da ti je na koncu ratal. meni se verjetno ne bi dalo toliko zajebavat s tem, ker nisem ne vem kako strasten avtomobilist ali celo “pimper” tega, ampak okej, mogoče se to spremeni :D

sicer pa sem našel verjetno eno napakico

ki skrbi za višino ter služi podaljšek in pričvrstitveni del premikajočega dela celindra.

tukaj verjetno majka “…ter služi KOT podaljšek in pričvrstitveni del…”

ampak pri toliko napisanih znakih je to malenkost :mrgreen:

pa ena slika ti bolj pri začetku ne dela…

pri “Takole zgleda sestavljen airvalve”… ni potem nič. oz. vsaj meni ne pokaže.

kaj maš pa zaen avto? glede na zadnje luči bi rekel kak audi? ampak nisem ziher, sej pravim, nisem poznavalec, tko da me ne napizdit :D

Komentar avtor Fetalij W. Tyschew — 26.09.2007 @ 08:22

maky

mja ene par slikic ne dela ker je tud zadeva stara že kako leto pa še malo pa so slike že down.

Gre pa drugače za audi a4, letnik 2002. sej morm še kako kratko galerijo gor dat ;)

Komentar avtor maky — 26.09.2007 @ 11:42